Zdravstveni regulatorji imajo težave s spremljanjem razvoja zdravstva, ker obstaja vrzel med mišljenjem regulatorjev in hitrimi spremembami v zdravstvu. Sedanja paradigma zdravstvenega sistema v veliki meri temelji na regulatorjih, ki v glavnem pišejo vedno nove in nove regulacije s heuristično metodo (odločanje prek palca). Ne ukvarjajo se samo s posamezniki, ki so vpleteni v varnostni incident, ampak sekajo kar po poklicnih skupinah. Gre za »intelektualno« izvijanje. Kljub trdnim dokazom o nasprotnem zagovarjajo svoje prepričanje.