88 ::Akreditacija zdravstvenih organizacij z uporabo splošnih zdravstvenih standardov in v zadnjem času poglabljanje v zagotavljanje storitev mnogi menijo, da je začetna pot k odličnosti. Vendar pa se lahko brez sistemskega in sistematičnega pristopa k organizacijskemu učenju izgubijo številne priložnosti in upočasnijo potrebne spremembe. Ne tako dolgo nazaj sem prebral zgodbo o ljudeh, ki so kričali na pomoč, ko jih je divja reka odnašala navzdol. V bližini so bili trije reševalci. Prvi, močan in pogumen človek, je skočil v reko in pomagal utaplajočemu.
Če to primerjamo z zdravstvenim sistemom , se je zdelo, da je to nujen primer, ki zahteva takojšnjo pozornost. Drugi reševalec je menil, da je v vodi preveč ljudi in da bi bilo bolj uspešno, če bi imeli čoln in tako poskrbeli za več ljudi hkrati. Tretji je skočil v vodo in začel plavati po vodi navzgor.”Kaj počneš? Zakaj nam ne boš pomagal”? je zakričal drugi reševalec. “Poskušam ugotoviti, kaj se dogaja vzvodno in zakaj ti ljudje padajo v vodo.” Zdi se, da sta tako pristop nižje kot višje v prodajni verigi prava stvar, vsaj glede na trenutno stanje v zdravstvenem varstvu.
Vse kaže , da je pristop utapljaočim po reki navzdol, kot pogledati po reki navzgtorzakaj ti ljudje padajo v vodo.
Zdravstvene organizacije so kompleksni sistem, kot živi organizem, ki zahteva nenehne spremembe, da preživijo in zagotovijo visoko kakovostno in varno oskrbo. Brez robustnega in integriranega informacijsko-komunikacijskega sistema je skoraj nemogoče izboljšati v celotnem obsegu. Prizadevanja za izboljšanje so pogosto kratkotrajna, zato je potrebno močno vodstvo z vključevanjem zdravnikov, medicinskih sester in vsega drugega osebja. Če ste “tisi, ki gleda po reki navzgori”, vam ideja organizacijskega učenja ni tuja.
Organizacijsko učenje lahko opredelimo kot proces povečevanja znanja in inovativnosti vsakodnevnih delovnih rutin z ukrepi in refleksijo, ki presega usposabljanje, osredotočeno na posameznika (Carroll in Edmondson, 2002).
Organizacijsko učenje ima lahko različna imena, vendar je proces generičen. V Sloveniji je bilo opisno kot “klinično upravljanje”. Cilj organizacijskega učenja je spodbujati kulturo nenhnega izboljševanja varnosti pacientov in kakovosti, ki jo sestavlja šest načel kakovosti, kar v praksi npomeni klinična uspešnost s pomočjo na dokazih podprte bzdravstvene obravnave , notranja in zunanja klinična presoja, ravgnanje s kliničnimi tveganji, ravanaje s pritožbami, ocena zdravstvenih potreb, nenehno izobraževanje tehničnih in netehničnih veščin, vodenje, kultura odličnosti in jasna odgovornost.
Vsi, ki delajo v zdravstvu, so bili deležni posebnega usposabljanja za svoj prihodnji poklic, predvsem tehničnih veščin, medtem ko se še sedaj kaže pomnjklivost zaradi pomanjkanja treninga za netehnične kompetence. Za izboljšanje kakovosti in varnosti pacientov se včasih misli, da usposabljanje in kompetence niso potrebne, saj je to že zapisano v človeškem genomu.
Carroll JS, Edmondson AC. .Leading organizational learning in health care. Qual Saf Health Care 2002;11:51-6.
Robida A. Pot do odlične zdravstvene prakse: Llubljana: Planet GV, 2009.
Robieda A. Kako izboljšujemo varnost paceintov v Sloveniji. Predstavitev. Portorož: Planet GV, 2018,