Zastavimo si lahko nekaj vprašanj: Ali lahko oblikujemo delovno okolje, brez
neupravičenega obtoževanja in obenem pričakujemo, da bodo ljudje, ki delajo v zdravstvu
prevzeli odgovornost za svoja dejanja in odločitve? Kako priti do upravičene odškodnine ob
škodljivem dogodku zaradi napake ali kršitev? Ali lahko primerno postopamo ob nevarnem
tveganem vedenju in ob njegovem ponavljanju? Kako uvesti pravično kulturo?
Neizogibno je, da ljudje delamo napake, v katerikoli dejavnosti. Tako so ustrojeni naši
možgani. Ko pride do škodljivega dogodka, ga ne znamo analizirati in tako ne vemo zakaj je
nastal, ali zaradi napake, nezavedne, lahkomiselne, naklepne kršitve ali komplikacije. Ne
zastavljamo si niti vprašanja ali naj se iz napak česa naučimo za njihovo preprečevanje v
prihodnosti, ali je bolje da obtožimo posameznika, največkrat zdravnika ali medicinsko
sestro, tistega, ki dela v neposrednem stiku s pacientom.
Prikaz praktičnega uveljavljanja pravične kulture
Kadar gre za človeško napako ali nezavedno kršenje pravil ali za kršitve z
razlogom, ne sme priti do obtoževanja posameznika.
2. Kadar gre za lahkomiselne kršitve so potrebne sankcije, včasih tudi kazenske, ne
glede na izid za pacienta.
3. Kadar gre za zlonamerna dejanja je na mestu kazenski pregon.
4. Kadar se preiskava in analiza dogodka izvaja s sistemskim pristopom, z
osredotočanjem na prepoznavanje sistemskih dejavnikov, ki so prispevali k
dogodku, se lahko vzpostavi pravična in odgovorna kultura. Pravična in odgovorna
kultura ni kultura brez obtoževanja, ker morajo biti posamezniki še vedno
odgovorni za ustrezno usposabljanje, pripravo na delo in obnašanje. Po temeljiti
presoji dogodka, se vpletenost zdravstvenega strokovnjaka uvrsti v eno od
naslednjih treh vrst obnašanja: človeška napaka, tvegano obnašanje, lahkomiselno
obnašanje
