Intervjuji o varnosti pacientov

 

Kot član mednarodne komisije je zadnje tri dni opravljal nadzor nad programom otroške srčne kirurgije v ljubljanskem UKC.

Kliknite na povezavo: Preberite intervju v Delu, 2014

Ko se zgodi letalska nesreča, inšpektorji sestavijo vsak delček razbitine, da bi ugotovili resnični vzrok. V zdravstvu, predvsem v Sloveniji, pa se odgovorni še zmeraj zadovoljijo z iskanjem dežurnega krivca, če bolnišnicam medicinskih spodrsljajev že ne uspe pomesti pod preprogo.

Kliknite na povezavo:Preberite intervju v Mladini, 2015

 

Zaupanja se ne da povrniti z govorjenjem, da smo najboljša bolnišnica.

 

“Pri nas se ne moremo učiti iz napak, ker napak enostavno ni oziroma o njih večinoma ne govorimo. S tem pa največ škode delamo bolnikom, saj na ta način dopuščamo, da se napake ponavljajo. Tudi v primeru štirih otrok na srčni kirurgiji ni bilo govora o napakah, dokler jih ni ugotovila komisija,” pojasnjuje prof. dr. Andrej Robida, strokovnjak za varnost v zdravstvu, član mednarodne komisije, ki je opravljala nadzor nad programom otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru. “Pri tem pozabljamo, da se napake dogajajo povsod, da so nenamerne in da v večini primerov vzrok zanje tiči v sistemu in delovnih procesih. Ko se zgodi napaka, s prstom običajno kažemo na posameznika in ne na neustrezno urejen sistem.”

 Kliknite na povezavo: Preberite intervju v reviji Viva, 2015

Dr. Andreja Robido razburi, ko zdravniki namesto argumentov izpostavljajo izjemnost svojega poklica, bolnišnice pa kažejo na svoje akreditacije in certifikate. Strokovnjak za varnost in kakovost opozarja, da lahko zanašanje na ugled spodnese tudi najboljše. Razmere, v katerih zdravniki in medicinske sestre skrbijo za bolnike, pa bi morale generalne direktorje bolnišnic in ministre bistveno bolj zanimati.

 Kliknite na povezavo: Preberite intervju v Dnevniku, 2016

 

Komentarji

Vsi ti intervjuji ne pomagajo, ker se odgovorni ne  zganejo.  Stanje na področju varnosti pacientov je jasno tudi novinarjem in ljudem, ki se stem poklicno ne ukvarjajo. Ali gre samo za neznanje odločevalcev in njihovo aroganco? Ali se še vedno misli, da pazljivi in skrbni zdravniki, medicinske sestre in drugi, ki delajo neposredno s pacienti ne delajo napak? Koliko vode bo še preteklo, da se bodo zganili vsi , ki so odgovorni za ureditev in udejanjanje kakovosti in varnosti v zdravstvu?

Janez Novak