<\/h1>\n<\/th>\n\nEna velikost ustreza vsem<\/a>\u00a0<\/span><\/strong><\/h1>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nKar je dobro za mehani\u010dno delavnico, kjer gre za premo\u010drtni sistem, ni dobro za zdravstvo, ki predstavlja enega izmed najbolj kompleksnih prilagodljivih sistemov. Celo v trgovini imajo obla\u010dila razli\u010dnih velikosti\u00a0 XLL, XL, L, M in S. Zdravstvo \u017eelimo ukalupiti v S in to povsod na enak na\u010din, naj gre za bolni\u0161nico, zdravstveni dom, dom starej\u0161ih ob\u010danov ali za samostojno zdravstveno dejavnost. Imamo univerzalni standard, ki je primeren za vse dejavnosti od premo\u010drtnih, zapletenih do kompleksnih prilagodljivih sistemov, za vse enako.<\/span><\/p>\nV zadnjem \u010dasu govorimo veliko o napakah. Na napake se spoznamo vsi. Najraje govorimo o “zdravni\u0161ki napaki”, ker je to zelo prikladno, saj ni treba storiti drugega kot kaznovati zdravnika ali medicinsko sestro, kjer pa pojem “zdravni\u0161ka napaka” sprememenimo v “sestrska napaka”\u00a0 in zadeva je urejena. To ima za varnost pacientov nesluteno ogromne slabe posledice, ker se sistem ali proces, kjer je nastala napaka ne spremeni in po\u010dasi ter vztrajno se razvija sovra\u0161tvo do zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. \u00a0 Varnost pacientov se slab\u0161a. Ker na mnogih podro\u010djih v Sloveniji ponavljamo sistemske napake, ki so jih pred desetletji \u017ee delali drugi, ni ni\u010d druga\u010de z varnostjo pacientov. Sedaj smo pribli\u017eno v 1. polovici 20. stoletja, kjer \u010dlove\u0161ko napako ena\u010dimo s \u010dlove\u0161ko krivdo. Ukrepi za izbolj\u0161anje varnosti pacientov ciljajo na posameznika in “re\u0161itve”, ki jih uvajamo pomenijo kontrolo \u010dlove\u0161kega delovanja.\u00a0 Do ravnanj z varnostjo nismo pri\u0161li niti do 2. polovice 20. stoletja, kje so za\u010deli kontrolirati tehnologijo. Na\u0161a vsakodnevna\u00a0 “mantra”\u00a0 je: ” Bodi pazljiv, pazi, da se ne zmoti\u0161, ni\u010desar ne pozabi, itd.”, kot da bi ljudje namenoma\u00a0 pozabljali in bili namenoma nepazljivi. To smo potem zapisali celo v Kazenski zakonik. Moj profesor\u00a0 v gimnaziji bi temu rekel “Sancta simplicitas, a li sveta prepro\u0161\u010dina ali v gostilni\u0161ki govorici “neumnost brez primere”. To potem vodi v kriminalizacijo \u010dlove\u0161kih napak<\/a>. Po\u010dasi prehajamo v razvoj birokratskega pristopa\u00a0 \u0161tetja negativnosti kot so odkloni\/ napake in kr\u0161itve (v kolikor jih zaradi kulture strahu ne uspemo skriti ali pripisati komplikacijam). To pomeni, da se je v 2. polovici 20. stoletja v nekaterih razvitih dr\u017eavah \u00a0 varnost pacientov preselila iz eti\u010dne odgovornosti posameznika v\u00a0 birokratsko odgovornost ljudi, ki ne delajo v prvi liniji s pacienti. V Sloveniji\u00a0 pri varnosti pacientov \u0161e vedno prelagamo odgovornost v mikrosistem, na zdravnike, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje in poudarjamo birokratski pristop.![\"\"](\"https:\/\/www.prosunt.si\/content\/uploads\/2018\/09\/OneSizeFitsAllParenting5.jpg\")
<\/a><\/span><\/p>\nNiti tisto, kar se je v svetu dogajalo v obeh polovicah 20. stoletja, niti tisto, kar z zamudo in napa\u010dno\u00a0 ponavljamo v slovenski dru\u017ebi, ne bo pripeljalo do ve\u010dje varnosti pacientov in zdravstvenega osebja. \u010ce res \u017eelimo zmanj\u0161ati \u0161kodljive dogodke zaradi napak, se ne smemo zana\u0161ati na spet kak\u0161en nov Harvardski poslovni model, ISO ali kaj podobnega\u00a0 in gledati na osebje kot problem, ki ga je treba kontrolirati ampak\u00a0 kot na re\u0161itev varnosti.\u00a0\u00a0\u00a0 V novem obdobju varnosti\u00a0 bo pri\u0161lo do premika\u00a0 z\u00a0 malo razmisleka o \u0161kodljivem\u00a0 “pranju mo\u017eganov”, od fakultetnih klopi do specializacij, o krivdi posameznika do\u00a0 gledanje\u00a0 na varnost\u00a0 ne samo kot na odsotnost negativnih pojavov in dogodkov. Poudarek bo na opolnomo\u010denju\u00a0 zmo\u017enosti delati stvari pravilno v mikrosistemu, v prvi liniji, tam kjer se dogajajo za paciente dobre, a v\u010dasih tudi slabe stvari. Tu potem ne bodo potrebni kak\u0161ni posebni certifikati in listine ter poslovni modeli, kjer se bo denar vlagal v kontrole namesto v izbolj\u0161ave in inovacije.<\/span><\/p>\nKako razmi\u0161ljate o zdravstvenem osebju?<\/span><\/p>\n\n- Ljudje so re\u0161itev.Zdravstveni\u00a0 osebje je\u00a0 pametno, razmi\u0161lja racionalno, ko re\u0161ujejo probleme, s svojim znanjem in tehnologijo.<\/span><\/li>\n
- Ljudje so problem. Zdravstveno osebje je treba kontrolirati, omejiti njihovo delovanje s pravili in standardi, sicer bodo delali napake.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n
Birokratski na\u010din pisanja pravil, standardov\u00a0 in protokolov predstavlja pogled na delo kot naj\u00a0 se zgodi s pomanjkljivim znanjem in zavedanjem\u00a0 kaj se v resnici dogaja\u00a0 v vsakdanjih delovnih procesih. O tem prihodnji\u010d.<\/span><\/p>\nSave<\/span><\/p>\nSave<\/span><\/p>\nSave<\/span><\/p>\n[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n<\/span>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ena velikost ustreza vsem\u00a0 Kar je dobro za mehani\u010dno delavnico, kjer gre za premo\u010drtni sistem, ni dobro za zdravstvo, ki predstavlja enega izmed najbolj kompleksnih prilagodljivih sistemov. Celo v trgovini imajo obla\u010dila razli\u010dnih velikosti\u00a0 XLL, XL, L, M in S. Zdravstvo \u017eelimo ukalupiti v S in to povsod na enak na\u010din, naj gre za bolni\u0161nico, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":36736,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"[masterylabs_dropbox_audio file=\"\" image=\"\" controls=\"yes\" autoplay=\"no\"]Kar je dobro za mehani\u010dno delavnico, kjer gre za premo\u010drtni sistem, ni dobro za zdravstvo, ki predstavlja enega izmed najbolj kompleksnih prilagodljivih sistemov. Celo v trgovini imajo obla\u010dila razli\u010dnih velikosti\u00a0 XLL, XL, L, M in S. Zdravstvo \u017eelimo ukalupiti v S in to povsod na enak na\u010din, naj gre za bolni\u0161nico, zdravstveni dom, dom starej\u0161ih ob\u010danov ali za samostojno zdravstveno dejavnost. Imamo univerzalni standard, ki je primeren za vse dejavnosti od premo\u010drtnih, zapletenih do kompleksnih prilagodljivih sistemov, za vse enako.\n\nV zadnjem \u010dasu govorimo veliko o napakah. Na napake se spoznamo vsi. Najraje govorimo o \"zdravni\u0161ki napaki\", ker je to zelo prikladno, saj ni treba storiti drugega kot kaznovati zdravnika ali medicinsko sestro, kjer pa pojem \"zdravni\u0161ka napaka\" sprememenimo v \"sestrska napaka\"\u00a0 in zadeva je urejena. To ima za varnost pacientov nesluteno ogromne slabe posledice, ker se sistem ali proces, kjer je nastala napaka ne spremeni in po\u010dasi ter vztrajno se razvija sovra\u0161tvo do zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. \u00a0 Varnost pacientov se slab\u0161a. Ker na mnogih podro\u010djih v Sloveniji ponavljamo sistemske napake, ki so jih pred desetletji \u017ee delali drugi, ni ni\u010d druga\u010de z varnostjo pacientov. Sedaj smo pribli\u017eno v 1. polovici 20. stoletja, kjer \u010dlove\u0161ko napako ena\u010dimo s \u010dlove\u0161ko krivdo. Ukrepi za izbolj\u0161anje varnosti pacientov ciljajo na posameznika in \"re\u0161itve\", ki jih uvajamo pomenijo kontrolo \u010dlove\u0161kega delovanja.\u00a0 Do ravnanj z varnostjo nismo pri\u0161li niti do 2. polovice 20. stoletja, kje so za\u010deli kontrolirati tehnologijo. Na\u0161a vsakodnevna\u00a0 \"mantra\"\u00a0 je: \" Bodi pazljiv, pazi, da se ne zmoti\u0161, ni\u010desar ne pozabi, itd.\", kot da bi ljudje namenoma\u00a0 pozabljali in bili namenoma nepazljivi. To smo potem zapisali celo v Kazenski zakonik. Moj profesor\u00a0 v gimnaziji bi temu rekel \"Sancta simplicitas, a li sveta prepro\u0161\u010dina ali v gostilni\u0161ki govorici \"neumnost brez primere\". To potem vodi v kriminalizacijo \u010dlove\u0161kih napak<\/a>. Po\u010dasi prehajamo v razvoj birokratskega pristopa\u00a0 \u0161tetja negativnosti kot so odkloni\/ napake in kr\u0161itve (v kolikor jih zaradi kulture strahu ne uspemo skriti ali pripisati komplikacijam). To pomeni, da se je v 2. polovici 20. stoletja v nekaterih razvitih dr\u017eavah \u00a0 varnost pacientov preselila iz eti\u010dne odgovornosti posameznika v\u00a0 birokratsko odgovornost ljudi, ki ne delajo v prvi liniji s pacienti. V Sloveniji\u00a0 pri varnosti pacientov \u0161e vedno prelagamo odgovornost v mikrosistem, na zdravnike, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje in poudarjamo birokratski pristop.![\"\"](\"https:\/\/www.prosunt.si\/content\/uploads\/2016\/05\/Investicije-v-kakovost-2-3.png\")
<\/a>\n\nNiti tisto, kar se je v svetu dogajalo v obeh polovicah 20. stoletja, niti tisto, kar z zamudo in napa\u010dno\u00a0 ponavljamo v slovenski dru\u017ebi, ne bo pripeljalo do ve\u010dje varnosti pacientov in zdravstvenega osebja. \u010ce res \u017eelimo zmanj\u0161ati \u0161kodljive dogodke zaradi napak, se ne smemo zana\u0161ati na spet kak\u0161en nov Harvardski poslovni model, ISO ali kaj podobnega\u00a0 in gledati na osebje kot problem, ki ga je treba kontrolirati ampak\u00a0 kot na re\u0161itev varnosti.\u00a0\u00a0\u00a0 V novem obdobju varnosti\u00a0 bo pri\u0161lo do premika\u00a0 z\u00a0 malo razmisleka o \u0161kodljivem\u00a0 \"pranju mo\u017eganov\", od fakultetnih klopi do specializacij, o krivdi posameznika do\u00a0 gledanje\u00a0 na varnost\u00a0 ne samo kot na odsotnost negativnih pojavov in dogodkov. Poudarek bo na opolnomo\u010denju\u00a0 zmo\u017enosti delati stvari pravilno v mikrosistemu, v prvi liniji, tam kjer se dogajajo za paciente dobre, a v\u010dasih tudi slabe stvari. Tu potem ne bodo potrebni kak\u0161ni posebni certifikati in listine ter poslovni modeli, kjer se bo denar vlagal v kontrole namesto v izbolj\u0161ave in inovacije.\n\nKako razmi\u0161ljate o zdravstvenem osebju?\n\n \t- Ljudje so re\u0161itev.Zdravstveni\u00a0 osebje je\u00a0 pametno, razmi\u0161lja racionalno, ko re\u0161ujejo probleme, s svojim znanjem in tehnologijo.<\/li>\n \t
- Ljudje so problem. Zdravstveno osebje je treba kontrolirati, omejiti njihovo delovanje s pravili in standardi, sicer bodo delali napake.<\/li>\n<\/ol>\nBirokratski na\u010din pisanja pravil, standardov\u00a0 in protokolov predstavlja pogled na delo kot naj\u00a0 se zgodi s pomanjkljivim znanjem in zavedanjem\u00a0 kaj se v resnici dogaja\u00a0 v vsakdanjih delovnih procesih. O tem prihodnji\u010d.\n\nSave<\/span>\n\nSave<\/span>\n\nSave<\/span>","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[4,5],"tags":[],"class_list":["post-2161","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-varnost-pacientov","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2161","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2161"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2161\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":241043,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2161\/revisions\/241043"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/36736"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2161"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2161"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2161"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Ena velikost ustreza vsem<\/a>\u00a0<\/span><\/strong><\/h1>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nKar je dobro za mehani\u010dno delavnico, kjer gre za premo\u010drtni sistem, ni dobro za zdravstvo, ki predstavlja enega izmed najbolj kompleksnih prilagodljivih sistemov. Celo v trgovini imajo obla\u010dila razli\u010dnih velikosti\u00a0 XLL, XL, L, M in S. Zdravstvo \u017eelimo ukalupiti v S in to povsod na enak na\u010din, naj gre za bolni\u0161nico, zdravstveni dom, dom starej\u0161ih ob\u010danov ali za samostojno zdravstveno dejavnost. Imamo univerzalni standard, ki je primeren za vse dejavnosti od premo\u010drtnih, zapletenih do kompleksnih prilagodljivih sistemov, za vse enako.<\/span><\/p>\nV zadnjem \u010dasu govorimo veliko o napakah. Na napake se spoznamo vsi. Najraje govorimo o “zdravni\u0161ki napaki”, ker je to zelo prikladno, saj ni treba storiti drugega kot kaznovati zdravnika ali medicinsko sestro, kjer pa pojem “zdravni\u0161ka napaka” sprememenimo v “sestrska napaka”\u00a0 in zadeva je urejena. To ima za varnost pacientov nesluteno ogromne slabe posledice, ker se sistem ali proces, kjer je nastala napaka ne spremeni in po\u010dasi ter vztrajno se razvija sovra\u0161tvo do zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. \u00a0 Varnost pacientov se slab\u0161a. Ker na mnogih podro\u010djih v Sloveniji ponavljamo sistemske napake, ki so jih pred desetletji \u017ee delali drugi, ni ni\u010d druga\u010de z varnostjo pacientov. Sedaj smo pribli\u017eno v 1. polovici 20. stoletja, kjer \u010dlove\u0161ko napako ena\u010dimo s \u010dlove\u0161ko krivdo. Ukrepi za izbolj\u0161anje varnosti pacientov ciljajo na posameznika in “re\u0161itve”, ki jih uvajamo pomenijo kontrolo \u010dlove\u0161kega delovanja.\u00a0 Do ravnanj z varnostjo nismo pri\u0161li niti do 2. polovice 20. stoletja, kje so za\u010deli kontrolirati tehnologijo. Na\u0161a vsakodnevna\u00a0 “mantra”\u00a0 je: ” Bodi pazljiv, pazi, da se ne zmoti\u0161, ni\u010desar ne pozabi, itd.”, kot da bi ljudje namenoma\u00a0 pozabljali in bili namenoma nepazljivi. To smo potem zapisali celo v Kazenski zakonik. Moj profesor\u00a0 v gimnaziji bi temu rekel “Sancta simplicitas, a li sveta prepro\u0161\u010dina ali v gostilni\u0161ki govorici “neumnost brez primere”. To potem vodi v kriminalizacijo \u010dlove\u0161kih napak<\/a>. Po\u010dasi prehajamo v razvoj birokratskega pristopa\u00a0 \u0161tetja negativnosti kot so odkloni\/ napake in kr\u0161itve (v kolikor jih zaradi kulture strahu ne uspemo skriti ali pripisati komplikacijam). To pomeni, da se je v 2. polovici 20. stoletja v nekaterih razvitih dr\u017eavah \u00a0 varnost pacientov preselila iz eti\u010dne odgovornosti posameznika v\u00a0 birokratsko odgovornost ljudi, ki ne delajo v prvi liniji s pacienti. V Sloveniji\u00a0 pri varnosti pacientov \u0161e vedno prelagamo odgovornost v mikrosistem, na zdravnike, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje in poudarjamo birokratski pristop.<\/a><\/span><\/p>\nNiti tisto, kar se je v svetu dogajalo v obeh polovicah 20. stoletja, niti tisto, kar z zamudo in napa\u010dno\u00a0 ponavljamo v slovenski dru\u017ebi, ne bo pripeljalo do ve\u010dje varnosti pacientov in zdravstvenega osebja. \u010ce res \u017eelimo zmanj\u0161ati \u0161kodljive dogodke zaradi napak, se ne smemo zana\u0161ati na spet kak\u0161en nov Harvardski poslovni model, ISO ali kaj podobnega\u00a0 in gledati na osebje kot problem, ki ga je treba kontrolirati ampak\u00a0 kot na re\u0161itev varnosti.\u00a0\u00a0\u00a0 V novem obdobju varnosti\u00a0 bo pri\u0161lo do premika\u00a0 z\u00a0 malo razmisleka o \u0161kodljivem\u00a0 “pranju mo\u017eganov”, od fakultetnih klopi do specializacij, o krivdi posameznika do\u00a0 gledanje\u00a0 na varnost\u00a0 ne samo kot na odsotnost negativnih pojavov in dogodkov. Poudarek bo na opolnomo\u010denju\u00a0 zmo\u017enosti delati stvari pravilno v mikrosistemu, v prvi liniji, tam kjer se dogajajo za paciente dobre, a v\u010dasih tudi slabe stvari. Tu potem ne bodo potrebni kak\u0161ni posebni certifikati in listine ter poslovni modeli, kjer se bo denar vlagal v kontrole namesto v izbolj\u0161ave in inovacije.<\/span><\/p>\nKako razmi\u0161ljate o zdravstvenem osebju?<\/span><\/p>\n\n- Ljudje so re\u0161itev.Zdravstveni\u00a0 osebje je\u00a0 pametno, razmi\u0161lja racionalno, ko re\u0161ujejo probleme, s svojim znanjem in tehnologijo.<\/span><\/li>\n
- Ljudje so problem. Zdravstveno osebje je treba kontrolirati, omejiti njihovo delovanje s pravili in standardi, sicer bodo delali napake.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n
Birokratski na\u010din pisanja pravil, standardov\u00a0 in protokolov predstavlja pogled na delo kot naj\u00a0 se zgodi s pomanjkljivim znanjem in zavedanjem\u00a0 kaj se v resnici dogaja\u00a0 v vsakdanjih delovnih procesih. O tem prihodnji\u010d.<\/span><\/p>\nSave<\/span><\/p>\nSave<\/span><\/p>\nSave<\/span><\/p>\n[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n<\/span>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ena velikost ustreza vsem\u00a0 Kar je dobro za mehani\u010dno delavnico, kjer gre za premo\u010drtni sistem, ni dobro za zdravstvo, ki predstavlja enega izmed najbolj kompleksnih prilagodljivih sistemov. Celo v trgovini imajo obla\u010dila razli\u010dnih velikosti\u00a0 XLL, XL, L, M in S. Zdravstvo \u017eelimo ukalupiti v S in to povsod na enak na\u010din, naj gre za bolni\u0161nico, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":36736,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"[masterylabs_dropbox_audio file=\"\" image=\"\" controls=\"yes\" autoplay=\"no\"]Kar je dobro za mehani\u010dno delavnico, kjer gre za premo\u010drtni sistem, ni dobro za zdravstvo, ki predstavlja enega izmed najbolj kompleksnih prilagodljivih sistemov. Celo v trgovini imajo obla\u010dila razli\u010dnih velikosti\u00a0 XLL, XL, L, M in S. Zdravstvo \u017eelimo ukalupiti v S in to povsod na enak na\u010din, naj gre za bolni\u0161nico, zdravstveni dom, dom starej\u0161ih ob\u010danov ali za samostojno zdravstveno dejavnost. Imamo univerzalni standard, ki je primeren za vse dejavnosti od premo\u010drtnih, zapletenih do kompleksnih prilagodljivih sistemov, za vse enako.\n\nV zadnjem \u010dasu govorimo veliko o napakah. Na napake se spoznamo vsi. Najraje govorimo o \"zdravni\u0161ki napaki\", ker je to zelo prikladno, saj ni treba storiti drugega kot kaznovati zdravnika ali medicinsko sestro, kjer pa pojem \"zdravni\u0161ka napaka\" sprememenimo v \"sestrska napaka\"\u00a0 in zadeva je urejena. To ima za varnost pacientov nesluteno ogromne slabe posledice, ker se sistem ali proces, kjer je nastala napaka ne spremeni in po\u010dasi ter vztrajno se razvija sovra\u0161tvo do zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. \u00a0 Varnost pacientov se slab\u0161a. Ker na mnogih podro\u010djih v Sloveniji ponavljamo sistemske napake, ki so jih pred desetletji \u017ee delali drugi, ni ni\u010d druga\u010de z varnostjo pacientov. Sedaj smo pribli\u017eno v 1. polovici 20. stoletja, kjer \u010dlove\u0161ko napako ena\u010dimo s \u010dlove\u0161ko krivdo. Ukrepi za izbolj\u0161anje varnosti pacientov ciljajo na posameznika in \"re\u0161itve\", ki jih uvajamo pomenijo kontrolo \u010dlove\u0161kega delovanja.\u00a0 Do ravnanj z varnostjo nismo pri\u0161li niti do 2. polovice 20. stoletja, kje so za\u010deli kontrolirati tehnologijo. Na\u0161a vsakodnevna\u00a0 \"mantra\"\u00a0 je: \" Bodi pazljiv, pazi, da se ne zmoti\u0161, ni\u010desar ne pozabi, itd.\", kot da bi ljudje namenoma\u00a0 pozabljali in bili namenoma nepazljivi. To smo potem zapisali celo v Kazenski zakonik. Moj profesor\u00a0 v gimnaziji bi temu rekel \"Sancta simplicitas, a li sveta prepro\u0161\u010dina ali v gostilni\u0161ki govorici \"neumnost brez primere\". To potem vodi v kriminalizacijo \u010dlove\u0161kih napak<\/a>. Po\u010dasi prehajamo v razvoj birokratskega pristopa\u00a0 \u0161tetja negativnosti kot so odkloni\/ napake in kr\u0161itve (v kolikor jih zaradi kulture strahu ne uspemo skriti ali pripisati komplikacijam). To pomeni, da se je v 2. polovici 20. stoletja v nekaterih razvitih dr\u017eavah \u00a0 varnost pacientov preselila iz eti\u010dne odgovornosti posameznika v\u00a0 birokratsko odgovornost ljudi, ki ne delajo v prvi liniji s pacienti. V Sloveniji\u00a0 pri varnosti pacientov \u0161e vedno prelagamo odgovornost v mikrosistem, na zdravnike, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje in poudarjamo birokratski pristop.<\/a>\n\nNiti tisto, kar se je v svetu dogajalo v obeh polovicah 20. stoletja, niti tisto, kar z zamudo in napa\u010dno\u00a0 ponavljamo v slovenski dru\u017ebi, ne bo pripeljalo do ve\u010dje varnosti pacientov in zdravstvenega osebja. \u010ce res \u017eelimo zmanj\u0161ati \u0161kodljive dogodke zaradi napak, se ne smemo zana\u0161ati na spet kak\u0161en nov Harvardski poslovni model, ISO ali kaj podobnega\u00a0 in gledati na osebje kot problem, ki ga je treba kontrolirati ampak\u00a0 kot na re\u0161itev varnosti.\u00a0\u00a0\u00a0 V novem obdobju varnosti\u00a0 bo pri\u0161lo do premika\u00a0 z\u00a0 malo razmisleka o \u0161kodljivem\u00a0 \"pranju mo\u017eganov\", od fakultetnih klopi do specializacij, o krivdi posameznika do\u00a0 gledanje\u00a0 na varnost\u00a0 ne samo kot na odsotnost negativnih pojavov in dogodkov. Poudarek bo na opolnomo\u010denju\u00a0 zmo\u017enosti delati stvari pravilno v mikrosistemu, v prvi liniji, tam kjer se dogajajo za paciente dobre, a v\u010dasih tudi slabe stvari. Tu potem ne bodo potrebni kak\u0161ni posebni certifikati in listine ter poslovni modeli, kjer se bo denar vlagal v kontrole namesto v izbolj\u0161ave in inovacije.\n\nKako razmi\u0161ljate o zdravstvenem osebju?\n\n \t- Ljudje so re\u0161itev.Zdravstveni\u00a0 osebje je\u00a0 pametno, razmi\u0161lja racionalno, ko re\u0161ujejo probleme, s svojim znanjem in tehnologijo.<\/li>\n \t
- Ljudje so problem. Zdravstveno osebje je treba kontrolirati, omejiti njihovo delovanje s pravili in standardi, sicer bodo delali napake.<\/li>\n<\/ol>\nBirokratski na\u010din pisanja pravil, standardov\u00a0 in protokolov predstavlja pogled na delo kot naj\u00a0 se zgodi s pomanjkljivim znanjem in zavedanjem\u00a0 kaj se v resnici dogaja\u00a0 v vsakdanjih delovnih procesih. O tem prihodnji\u010d.\n\nSave<\/span>\n\nSave<\/span>\n\nSave<\/span>","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[4,5],"tags":[],"class_list":["post-2161","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-varnost-pacientov","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2161","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2161"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2161\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":241043,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2161\/revisions\/241043"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/36736"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2161"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2161"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.prosunt.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2161"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
V zadnjem \u010dasu govorimo veliko o napakah. Na napake se spoznamo vsi. Najraje govorimo o “zdravni\u0161ki napaki”, ker je to zelo prikladno, saj ni treba storiti drugega kot kaznovati zdravnika ali medicinsko sestro, kjer pa pojem “zdravni\u0161ka napaka” sprememenimo v “sestrska napaka”\u00a0 in zadeva je urejena. To ima za varnost pacientov nesluteno ogromne slabe posledice, ker se sistem ali proces, kjer je nastala napaka ne spremeni in po\u010dasi ter vztrajno se razvija sovra\u0161tvo do zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. \u00a0 Varnost pacientov se slab\u0161a. Ker na mnogih podro\u010djih v Sloveniji ponavljamo sistemske napake, ki so jih pred desetletji \u017ee delali drugi, ni ni\u010d druga\u010de z varnostjo pacientov. Sedaj smo pribli\u017eno v 1. polovici 20. stoletja, kjer \u010dlove\u0161ko napako ena\u010dimo s \u010dlove\u0161ko krivdo. Ukrepi za izbolj\u0161anje varnosti pacientov ciljajo na posameznika in “re\u0161itve”, ki jih uvajamo pomenijo kontrolo \u010dlove\u0161kega delovanja.\u00a0 Do ravnanj z varnostjo nismo pri\u0161li niti do 2. polovice 20. stoletja, kje so za\u010deli kontrolirati tehnologijo. Na\u0161a vsakodnevna\u00a0 “mantra”\u00a0 je: ” Bodi pazljiv, pazi, da se ne zmoti\u0161, ni\u010desar ne pozabi, itd.”, kot da bi ljudje namenoma\u00a0 pozabljali in bili namenoma nepazljivi. To smo potem zapisali celo v Kazenski zakonik. Moj profesor\u00a0 v gimnaziji bi temu rekel “Sancta simplicitas, a li sveta prepro\u0161\u010dina ali v gostilni\u0161ki govorici “neumnost brez primere”. To potem vodi v kriminalizacijo \u010dlove\u0161kih napak<\/a>. Po\u010dasi prehajamo v razvoj birokratskega pristopa\u00a0 \u0161tetja negativnosti kot so odkloni\/ napake in kr\u0161itve (v kolikor jih zaradi kulture strahu ne uspemo skriti ali pripisati komplikacijam). To pomeni, da se je v 2. polovici 20. stoletja v nekaterih razvitih dr\u017eavah \u00a0 varnost pacientov preselila iz eti\u010dne odgovornosti posameznika v\u00a0 birokratsko odgovornost ljudi, ki ne delajo v prvi liniji s pacienti. V Sloveniji\u00a0 pri varnosti pacientov \u0161e vedno prelagamo odgovornost v mikrosistem, na zdravnike, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje in poudarjamo birokratski pristop. Niti tisto, kar se je v svetu dogajalo v obeh polovicah 20. stoletja, niti tisto, kar z zamudo in napa\u010dno\u00a0 ponavljamo v slovenski dru\u017ebi, ne bo pripeljalo do ve\u010dje varnosti pacientov in zdravstvenega osebja. \u010ce res \u017eelimo zmanj\u0161ati \u0161kodljive dogodke zaradi napak, se ne smemo zana\u0161ati na spet kak\u0161en nov Harvardski poslovni model, ISO ali kaj podobnega\u00a0 in gledati na osebje kot problem, ki ga je treba kontrolirati ampak\u00a0 kot na re\u0161itev varnosti.\u00a0\u00a0\u00a0 V novem obdobju varnosti\u00a0 bo pri\u0161lo do premika\u00a0 z\u00a0 malo razmisleka o \u0161kodljivem\u00a0 “pranju mo\u017eganov”, od fakultetnih klopi do specializacij, o krivdi posameznika do\u00a0 gledanje\u00a0 na varnost\u00a0 ne samo kot na odsotnost negativnih pojavov in dogodkov. Poudarek bo na opolnomo\u010denju\u00a0 zmo\u017enosti delati stvari pravilno v mikrosistemu, v prvi liniji, tam kjer se dogajajo za paciente dobre, a v\u010dasih tudi slabe stvari. Tu potem ne bodo potrebni kak\u0161ni posebni certifikati in listine ter poslovni modeli, kjer se bo denar vlagal v kontrole namesto v izbolj\u0161ave in inovacije.<\/span><\/p>\n Kako razmi\u0161ljate o zdravstvenem osebju?<\/span><\/p>\n Birokratski na\u010din pisanja pravil, standardov\u00a0 in protokolov predstavlja pogled na delo kot naj\u00a0 se zgodi s pomanjkljivim znanjem in zavedanjem\u00a0 kaj se v resnici dogaja\u00a0 v vsakdanjih delovnih procesih. O tem prihodnji\u010d.<\/span><\/p>\n Save<\/span><\/p>\n Save<\/span><\/p>\n Save<\/span><\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n<\/span>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ena velikost ustreza vsem\u00a0 Kar je dobro za mehani\u010dno delavnico, kjer gre za premo\u010drtni sistem, ni dobro za zdravstvo, ki predstavlja enega izmed najbolj kompleksnih prilagodljivih sistemov. Celo v trgovini imajo obla\u010dila razli\u010dnih velikosti\u00a0 XLL, XL, L, M in S. Zdravstvo \u017eelimo ukalupiti v S in to povsod na enak na\u010din, naj gre za bolni\u0161nico, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":36736,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"[masterylabs_dropbox_audio file=\"\" image=\"\" controls=\"yes\" autoplay=\"no\"]Kar je dobro za mehani\u010dno delavnico, kjer gre za premo\u010drtni sistem, ni dobro za zdravstvo, ki predstavlja enega izmed najbolj kompleksnih prilagodljivih sistemov. Celo v trgovini imajo obla\u010dila razli\u010dnih velikosti\u00a0 XLL, XL, L, M in S. Zdravstvo \u017eelimo ukalupiti v S in to povsod na enak na\u010din, naj gre za bolni\u0161nico, zdravstveni dom, dom starej\u0161ih ob\u010danov ali za samostojno zdravstveno dejavnost. Imamo univerzalni standard, ki je primeren za vse dejavnosti od premo\u010drtnih, zapletenih do kompleksnih prilagodljivih sistemov, za vse enako.\n\nV zadnjem \u010dasu govorimo veliko o napakah. Na napake se spoznamo vsi. Najraje govorimo o \"zdravni\u0161ki napaki\", ker je to zelo prikladno, saj ni treba storiti drugega kot kaznovati zdravnika ali medicinsko sestro, kjer pa pojem \"zdravni\u0161ka napaka\" sprememenimo v \"sestrska napaka\"\u00a0 in zadeva je urejena. To ima za varnost pacientov nesluteno ogromne slabe posledice, ker se sistem ali proces, kjer je nastala napaka ne spremeni in po\u010dasi ter vztrajno se razvija sovra\u0161tvo do zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. \u00a0 Varnost pacientov se slab\u0161a. Ker na mnogih podro\u010djih v Sloveniji ponavljamo sistemske napake, ki so jih pred desetletji \u017ee delali drugi, ni ni\u010d druga\u010de z varnostjo pacientov. Sedaj smo pribli\u017eno v 1. polovici 20. stoletja, kjer \u010dlove\u0161ko napako ena\u010dimo s \u010dlove\u0161ko krivdo. Ukrepi za izbolj\u0161anje varnosti pacientov ciljajo na posameznika in \"re\u0161itve\", ki jih uvajamo pomenijo kontrolo \u010dlove\u0161kega delovanja.\u00a0 Do ravnanj z varnostjo nismo pri\u0161li niti do 2. polovice 20. stoletja, kje so za\u010deli kontrolirati tehnologijo. Na\u0161a vsakodnevna\u00a0 \"mantra\"\u00a0 je: \" Bodi pazljiv, pazi, da se ne zmoti\u0161, ni\u010desar ne pozabi, itd.\", kot da bi ljudje namenoma\u00a0 pozabljali in bili namenoma nepazljivi. To smo potem zapisali celo v Kazenski zakonik. Moj profesor\u00a0 v gimnaziji bi temu rekel \"Sancta simplicitas, a li sveta prepro\u0161\u010dina ali v gostilni\u0161ki govorici \"neumnost brez primere\". To potem vodi v kriminalizacijo \u010dlove\u0161kih napak<\/a>. Po\u010dasi prehajamo v razvoj birokratskega pristopa\u00a0 \u0161tetja negativnosti kot so odkloni\/ napake in kr\u0161itve (v kolikor jih zaradi kulture strahu ne uspemo skriti ali pripisati komplikacijam). To pomeni, da se je v 2. polovici 20. stoletja v nekaterih razvitih dr\u017eavah \u00a0 varnost pacientov preselila iz eti\u010dne odgovornosti posameznika v\u00a0 birokratsko odgovornost ljudi, ki ne delajo v prvi liniji s pacienti. V Sloveniji\u00a0 pri varnosti pacientov \u0161e vedno prelagamo odgovornost v mikrosistem, na zdravnike, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje in poudarjamo birokratski pristop.<\/a><\/span><\/p>\n\n
<\/a>\n\nNiti tisto, kar se je v svetu dogajalo v obeh polovicah 20. stoletja, niti tisto, kar z zamudo in napa\u010dno\u00a0 ponavljamo v slovenski dru\u017ebi, ne bo pripeljalo do ve\u010dje varnosti pacientov in zdravstvenega osebja. \u010ce res \u017eelimo zmanj\u0161ati \u0161kodljive dogodke zaradi napak, se ne smemo zana\u0161ati na spet kak\u0161en nov Harvardski poslovni model, ISO ali kaj podobnega\u00a0 in gledati na osebje kot problem, ki ga je treba kontrolirati ampak\u00a0 kot na re\u0161itev varnosti.\u00a0\u00a0\u00a0 V novem obdobju varnosti\u00a0 bo pri\u0161lo do premika\u00a0 z\u00a0 malo razmisleka o \u0161kodljivem\u00a0 \"pranju mo\u017eganov\", od fakultetnih klopi do specializacij, o krivdi posameznika do\u00a0 gledanje\u00a0 na varnost\u00a0 ne samo kot na odsotnost negativnih pojavov in dogodkov. Poudarek bo na opolnomo\u010denju\u00a0 zmo\u017enosti delati stvari pravilno v mikrosistemu, v prvi liniji, tam kjer se dogajajo za paciente dobre, a v\u010dasih tudi slabe stvari. Tu potem ne bodo potrebni kak\u0161ni posebni certifikati in listine ter poslovni modeli, kjer se bo denar vlagal v kontrole namesto v izbolj\u0161ave in inovacije.\n\nKako razmi\u0161ljate o zdravstvenem osebju?\n\n \t